ARHIV 2022 / 2021 / 2020 / 2019 / 2018
Osebna zaznava ni zalezovanje
Zalezovanja ne moramo enačiti z osebno zaznavo
S sprejetjem novega Kazenskega zakonika RS je bila uzakonjena tudi določba 134.a člena KZ RS, ki se nanaša na zalezovanje. Ni potrebno poudariti, da je v RS v zadnjem času na mestu urejanje številnih življenjskih situacij z zakoni, pri čemer se jih nosilci oblasti pogosto sami ne držijo. Kakorkoli. V tem članku bomo predvsem podali argumentacijo, kaj pomeni osebna zaznava v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti in kaj so elementi že omenjenega člena KZ RS.
Detektivi lahko izvajamo osebno zaznavo, tudi dinamično, kar pomeni opazovanje osebe in zaznavanje njenih aktivnosti. Opazovanje osebe lahko traja dalj časa in je vezano na veljavnost pooblastila. Zato se dejavnost, ki jo opravlja detektiv ne more smatrati za zalezovanje. Namreč izvajanje zakonitega nadzora nad subjektom, ki ima namen pridobitev dokazov o različnih postopkih pomeni, da ima detektiv pravico pridobiti dokazno gradivo z osebno zaznavo, ki lahko traja tudi dalj časa. V praksi to pomeni (ponavljajoče) opazovanje določene osebe in zaznavanje posameznikovih ravnanj. Namreč učinkovitega nadzora ni mogoče izvajati, če subjekta, ki je predmet nadzora ne moremo opazovati, ko na javnih krajih izvaja določene aktivnosti, Na mestu je vprašanje, kako naj pridobimo doakze o delavčevi kršitvi režima gibanja med bolniško odsotnostjo, če ne moremo delavca opazovati, kaj počne med bolniško odsotnostjo. Delavec bi se namreč v skladu z določbo 134.a člena KZ RS, lahko skliceval na zalezovanje, saj bi lahko ponavljajoče opazovanje pri njem povzročilo prestrašenost. Zato bi bilo potrebno v samo določbo navedenega člena navesti tudi izjeme, kdo lahko določen subjekt ponavljajoče opazuje in pod kakšnimi pogoji. Nenazadnje tudi uporaba posebnih metod in ukrepov, ki jih izvajajo varnostne in obveščevalne službe, pomeni ponavljajoče opazovanje določenega subjekta, ki lahko pri njem povzroči prestrašenost.