Iskanje premoženja dolžnikov

Poplačilo zapadlih terjatev

V 26. členu Zakona o detektivski dejavnosti, je med ostalimi delovnimi področji detektivov določeno tudi iskanje premoženja dolžnikov. Glede na to, da je iskanje premoženja dolžnikov pogosto zahtevna naloga, saj moramo praviloma poleg izvršilnega naslova (npr. pravnomočna sodba sodišča), ki je formalna podlaga za iskanje dolžnikovega premoženja, ugotavljati tudi katera lastnina, oziroma predmeti pripadajo dolžniku. Na prvi pogled je lahko jasno, da dolžnik ima v posesti določen predmet (npr. vozilo), ko pa želimo ta predmet predlagati kot izvršilno sredstvo, lahko kaj kmalu ugotovimo, da predmet ni njegov, ampak ga ima dolžnik zgolj kot imetnik (npr. leasingojemalec). Zato v DP Agenciji d.o.o., priporočamo, da se upnik, pred navajanjem sredstev izvršbe v izvršilnem predlogu, prepriča, ali je dolžnik tudi lastnik stvari, saj v nasprotnem primeru lahko nastanejo nepotrebni stroški, pri čemer je potrebno izpostaviti tudi ugovor tretjega (lastnika stvari), ki ga le-ta poda, ko se njegova lastnina znajde med izvršilnimi sredstvi. Opažamo namreč, da se upniki poslužujejo navajanja izvršilnih sredstev v izvršilnem predlogu, ki naj bi jih dolžnik dejansko uporabljal, kasneje pa pride do ustavitve postopkov, zaradi ugovora tretjega. Če tretja oseba z ugovorom uspe, lahko pride tudi do delne, oz. popolne ustavitve izvršilnega postopka, pri čemer stroške postopka krije upnik. To ima za posledico, ne samo, da se upnik ni poplačal, ampak je imel še dodatne stroške.