DP Agencija d.o.o.

Se v javnem sektorju bolj tolerira prisotnost alkohola pri zaposlenih?

V medijih so se v zadnjem času pojavile razprave, ali se nadzori zaposlenih s strani delodajalca enako izvajajo pri javnih in zasebni delodajalci, oziroma ali drži trditev, da so javni uslužbenci, de facto izvzeti iz nadzora, ki ga sicer opravlja vsak delodajalec nad delavcem. Ker smo v predhodnem prispevku pisali o prisotnosti alkohola na delovnem mestu, bomo v tem prispevku napisali nekaj opažanj o izvedbah preizkusov prisotnosti alkohola na delovnem mestu pri zasebnih in javnih delodajalcih. Že takoj na začetku lahko pritrdimo nekaterim, ki trdijo, da obravnava zaposlenih pri zasebnih delodajalcih in delodajalcih javnega sektorja ni enaka. DP Agencija d.o.o., ima namreč sklenjene pogodbe za izvajanje preizkusa alkoholiziranosti na delovnem mestu s pomočjo najmodernejših profesionalnih alkotestov, tako pri zasebnih delodajalcih, kot tudi pri delodajalcih javnega sektorja. Razlika, ki jo občutimo v tej zvezi je predvsem naslednja. Delodajalci v zasebnem sektorju praviloma izvajajo tako preventivne, kot tudi kurativne teste za preizkus alkoholiziranosti na delovnem mestu. Preizkus se preventivno praviloma izvede enkrat, ali dvakrat letno, medtem, ko v primeru, da obstaja sum pri posameznem delavcu, da je pod vplivom alkohola, delodajalec to sporoči, ter se posledično v roku dveh ur, izvede sam preizkus alkoholiziranosti, pri čemer poudarjamo, da obstajajo tudi primeri, ko se ugotovi, da delavec ne dela pod vplivom alkohola. Kako pa je pri delodajalcih v javnem sektorju? Pravno formalno bi moralo biti enako. Pa je res temu tako? Nekateri delodajalci (ne vsi) v javnem sektorju, imajo sicer z izvajalcem sklenjeno pogodbo o izvajanju preizkusa alkoholiziranosti, vendar se tovrstni preizkusi v praksi skorajda ne izvajajo. Zakaj je temu tako, bi morali vprašati odgovorne osebe v posameznem organu javnega sektorja. Ni pa moč pritrditi dejstvu, ki ga negira tudi statistika Zavoda za varstvo pri delu, o kateri smo pisali v predhodnem prispevku, da nihče v javnem sektorju ne opravlja dela pod vplivom alkohola, oziroma, da noben javni uslužbenec ne konzumira alkohola pred začetkom dela, oziroma v samem delovnem času. Menimo namreč, da se odstotek zaposlenih, ki opravljajo delo pod vplivom alkohola na delovnem mestu pri zasebnih delodajalcih, ne razlikuje bistveno od odstotka oseb, ki opravljajo delo pod vplivom alkohola pri delodajalcih v javnem sektorju. Zato se na tem mestu zastavlja vprašanje, ali so javni uslužbenci, privilegirani napram delavcem v zasebnem sektorju, tudi z vidika nadzora delodajalca, ki je v praksi bolj dovzeten za toleriranje prisotnosti alkohola na delovnem mestu.