Detektiv in dokazovanje izvora premoženja

Učinkovitost pri dokazovanju sumljivih transkacij

V strokovni javnosti so se pojavila vprašanja o razširitvi delokroga aktivnosti, ki jih trenutno izvajamo detektivi. Detektivska dejavnost obsega pridobivanje in zbiranje različnih informacij, zato bi veljajo razmisliti, ali naj pristojne institucije pri pridobivanju informacij o sumljivem izvoru premoženja angažirajo zunanje sodelavce, med katere bi lahko spadali tudi licencirani detektivi. Dosedaj se institucije, ki se ukvarjajo z domnevno nezakonitim izvorom premoženja, niso posluževale pomoči detektivov, ampak so tamkajšnji zaposleni bolj ali manj uspešno, izvajali zakonsko določene naloge skladno s svojimi pristojnostmi. Morebiti je takšen pristop upravičen tudi zaradi zakonodaje, ki ureja njihovo področje, saj je znano, da so določeni podatki o premoženju posameznika pravno varovana kategorija (npr. bančni podatki). Kakorkoli že, vsaka država želi imeti pregled nad tem, kako je posameznik pridobil določena denarna sredstva, oziroma premoženje, saj je to pomembno, ne zgolj iz davčnega vidika, ampak tudi z vidika preprečevanja pranja denarja in nenazadnje protipravne pridobitve premoženja, ki lahko izvira iz različnih kaznivih dejanj. Iz javno dostopnih podatkov namreč izhaja, da bi institucije, ki so pristojne za nadzor nad sumljivimi transakcijami, morale v številnih primerih preveriti, ali ima transakcija res zakonit izvor, pri čemer je potrebno ugotoviti tudi, ali je podlaga za izvedbo transakcije dejanska in zakonita, kar pa v praksi lahko povzroča težave z vidika dokazovanja. Zato bi bilo predvsem iz operativnega vidika veljalo razmisliti, ali k obravnavani tematiki smiselno angažirati licenciranega detektiva, ki ima lahko znanja in izkušnje tudi s predmetnega področja.