Naslov za vročanje

Dejanski naslov vroćitve

V enem od prejšnjih prispevkov je bilo že omenjeno zakonito bivališče, ki ga sedanja zakonodaja omogoča osebam brez stalnega, ali začasnega bivališča. Opozorili smo že, da je takšna pravna ureditev problematična, saj ne odraža dejanskega stanja in obenem omogoča izmikanje vročanja naslovnikom (predvsem) sodnih pisanj. Kljub navedenemu detektivi po sedanji zakonodaji nimamo možnosti, da bi pristojni upravni enoti in podali predlog za ureditev naslova vročitve, če pridobimo informacijo o tem, kje oseba dejansko biva. S tem bi lahko nadomestili zakonsko bivališče, ki predstavlja fikcijo, ter obenem omogočili upravnemu organu, da je seznanjen z dejanskim stanjem glede bivališča in posledično naslova vročanja. Država, ki jo upravlja državna uprava, bi se namreč morala zavedati, da šele z vročitvijo nastanejo pravni učinki za stranko postopka, saj v nasprotnem primeru potek nadaljnjega postopka ni mogoč. Zato bi bilo potrebno z vidika učinkovitosti odpraviti institut zakonskega bivališča, ter obenem pridobiti podatek o dejanskem bivanju osebe, ter ji na ta naslov tudi vročati sodna in upravna pisma.