Detektivi preiskujejo tudi kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo

Detektiv lahko pridobi pomembne dokaze za kazniva dejanja iz 18. poglavja Kazenskega zakonika RS

Med področja dela detektivov sodi tudi preiskovanja kaznivih dejanj, kjer nastopa oškodovanec kot zasebni tožilec. Kazniva dejanja se sicer delijo na kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog in kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo. Slednja lahko na podlagi pisnega pooblastila stranke, preiskujejo tudi detektivi s tem, da uporabljajo upravičenja, ki jih določa 27. člena Zakona o detektivski dejavnosti. Kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo, so določena v 18. poglavju Kazenskega zakonika RS, in sicer gre za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanje itd.). Detektiv bo lahko pridobil informacije in zbral dokazno gradivo za stranko, tako, da bo stranka s pridobljenimi dokazi dokazovala obstoj elementov konkretnega kaznivega dejanja iz 18. poglavja Kazenskega zakonika RS v kazenskem postopku. Pri tem je pomembno poudariti, da gre v primeru obstoja teh kaznivih dejanj, lahko tudi za civilni delikt, kjer se lahko vsi zbrani dokazi presojajo tudi v pravdnem postopku.